UČITELJU EDIJU V SPOMIN


Kaj vemo o času? Da gre in mineva.
Je zdajšnji, pretekli, prihodnji in večni.
Nam gleda na ure, ne mara zamude
in teče prehitro, ko skupaj smo srečni.
                                                Feri Lainšček

Dragi Edi!

In tvoj čas, dragi Edi, je potekel veliko prehitro, saj je še polno misli, besed in stvari ostalo nedorečenih. Še toliko vsega bi ti morali povedati, če bi znali, da se bo tvoj čas tako hitro iztekel.

Povedali bi ti, kako radi smo delali s tabo, kako si nas s svojim delom, s svojim navdušenjem nad športom navdihoval, da smo tudi mi v zbornici s tabo skupaj navijali za naše nogometaše, košarkarje, smučarje …

Povedali bi ti, kako smo te občudovali, ko si govoril o svoji »ribičiji«, o svojih otrocih, ki so to navdušenje delili s teboj …

Še vedno ne moremo verjeti, da te v šolskih prostorih nikoli več ne bomo srečali, da nas ob jutrih ne boš več pozdravljal z jabolkom v roki in nasmehom na obrazu, da bo tvoj stol v kabinetu ostal prazen.

Bil si športnik z dušo in srcem, šport ti je pomenil vse, kar so občutili tudi tvoji učenci, saj so vedno komaj čakali tvoje ure. Zanje si bil predvsem Človek.

»Pa nisva končala partije šaha,« mi je danes povedal sedmošolec s solzami v očeh. Njegova sošolka pa je pritegnila: »Pa tako radi smo imeli učitelja Edija. Njemu smo vedno lahko vse zaupali.«

Učenci te zelo pogrešajo. Pa niso edini.

Edi, vsi smo te imeli radi, vsi smo te cenili. Vsem nam si vedno pomagal, če smo potrebovali tvojo pomoč, le sebi nisi znal ali zmogel pomagati.

Pogrešamo te in  upamo, da si našel svoj mir.

                                                                                                                                             Tvoji sodelavci

Zadnja obvestila

Kategorije

Kontakt