Zaključna prireditev je potekala v sredo, 21. oktobra 2026, ob 17. uri v Kulturnem domu Občine Križevci. Pred prireditvijo so na Osnovni šoli Križevci potekali sprejem udeležencev ter delavnice za učitelje in mentorje sodelujočih osnovnih šol. Za ravnatelje je bil pripravljen ločen spremljevalni program.
Letošnja gostiteljica, Osnovna šola Križevci, je lani prejela osrednji naziv Naj kulturna šola. Tokrat je gostila predstavnike šol iz vse Slovenije, program zaključne prireditve pa so soustvarjali njeni učenci.
Osnovna šola Križevci, prejemnica naziva Naj kulturna šola 2025.
Učenci Osnovne šole Križevci so v programu Živo srce kulture povezali domače izročilo z odrskim in medijskim ustvarjanjem. Uvodni sklop v obliki televizijske oddaje je združil folklorni nastop četrtošolcev, intervju drugošolcev o kulturi in petje otroškega pevskega zbora DO RE MI. Literatura je bila izhodišče za plesno-gledališki odlomek Sneguljčica v izvedbi sedmošolcev in filmsko priredbo Vodnikove pesmi Dramilo, ki so jo učenci ustvarili sami. Predstavitev kulturnega življenja šole sta dopolnila izsek šolske radijske oddaje in nastop mladinskega pevskega zbora LA TI DO. Prireditev se je začela z državno himno, kulturni program pa so zaokrožili devetošolci z deklamacijo celotne Zdravljice.
Zbrane so nagovorili ravnateljica Osnovne šole Križevci Vasilija Stolnik, župan Občine Križevci Branko Slavinec in ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc. Pred podelitvijo priznanj jih je nagovorila tudi direktorica JSKD mag. Mojca Jan Zoran.
Ravnateljica gostiteljske Osnovne šole Križevci Vasilija Stolnik je poudarila, da projekt Kulturna šola Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti šolam prinaša tudi večjo prepoznavnost njihovega celoletnega ustvarjanja. JSKD jim je po njenih besedah ponudil »javno platformo, ki osvetli vso tisto nevidno celoletno in tiho delo, ki ga opravljamo v naših šolskih krogih«. »Dal nam je možnost, da ponosno pokažemo, kaj zmoremo,« je povedala in spomnila, da so se po lanskem prejemu naziva Naj kulturna šola širši javnosti predstavili v kar enajstih intervjujih.
Izpostavila je tudi pomen strukturiranega procesa, ki šolam v okviru samoevalvacije omogoča sistematično spremljanje, ocenjevanje in izboljševanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Posebej je poudarila vlogo kulture pri oblikovanju varnega in spodbudnega učnega okolja: »Na odru in v ustvarjalnem procesu vsak otrok najde svoj glas, svoj prostor pod soncem in občutek pripadnosti. Šola, ki živi s kulturo, je šola, kjer se lahko vsi počutimo varne, slišane in sprejete.«
Po njenih besedah udeležba otrok v kulturnih projektih krepi pripadnost šoli, zmanjšuje medvrstniško nasilje in spodbuja pozitivne medsebojne odnose. Ob tem je opozorila na pomen ustvarjalnega procesa: »Pri kulturnih dejavnostih učenec ne dobi le končnega izdelka. Skozi vaje, nastope in refleksije razvija samokritičnost, samovrednotenje, vztrajnost, spoznava kriterije uspešnosti.«
Posebej se je zahvalila mentorjem, učiteljicam in učiteljem za njihove ideje, predanost in spodbujanje ustvarjalnosti: »Vi ste tisti nevidni arhitekti duha.« Ob tem je poudarila prispevek učenk in učencev ter podporo staršev, ki skupaj omogočajo kulturno dogajanje v šoli, lokalnem okolju in širše.
Izpostavila je tudi pomen kulturno dejavne šole za življenje manjših krajev: »Ko šola živi s kulturo, postane osrednje kulturno žarišče in stičišče celotne lokalne skupnosti. Postane prostor, kjer se prepletajo generacije, kjer skupaj s starši in krajani ohranjamo našo dediščino.« Takšno okolje po njenih besedah otrokom omogoča enake možnosti za razvoj talentov, kot jih imajo njihovi vrstniki v večjih mestih. Pri uresničevanju teh prizadevanj je poudarila podporo občine, župana, občinskega sveta in društev.
Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Križevci Branko Slavinec. Izrazil je ponos ob lanskem uspehu Osnovne šole Križevci, prejemnice naziva Naj kulturna šola. Poudaril je, da za priznanjem stojijo številne ure dela, predanost, ustvarjalnost in srčnost vodstva šole, zaposlenih ter učenk in učencev, ki se jim je ob tej priložnosti tudi zahvalil.
»Takšno priznanje ni samoumevno, je dokaz, da šola poleg znanja otrokom ponuja tudi priložnosti za ustvarjanje, razvijanje talentov, spoznavanje kulturne dediščine in oblikovanje vrednot, ki jih bodo spremljale skozi življenje,« je povedal.
Uspeh šole je povezal tudi z okoljem, v katerem deluje, ter izpostavil sodelovanje med občino, šolo, društvi in občani. Društva s prostovoljnim delom ohranjajo tradicijo, bogatijo kulturno življenje ter prenašajo znanje in običaje na mlajše generacije, šola pa te vrednote približuje otrokom in jih spodbuja k dejavnemu ustvarjanju. »Ko znamo povezati znanje šole, srčnost društev in podporo lokalne skupnosti, nastajajo zgodbe, na katere smo lahko ponosni. Prav takšno sodelovanje si želimo ohranjati in krepiti tudi v prihodnje,« je poudaril.
Letošnjim prejemnikom je čestital in jim zaželel, da bi bilo priznanje dodatna spodbuda za ustvarjanje, povezovanje in širjenje kulture med mladimi. Pozdravil je tudi gostovanje prireditve v različnih krajih in šolah, saj omogoča spoznavanje dobrih praks, izmenjavo izkušenj ter prepoznavanje kakovostnega dela v šolah po vsej Sloveniji.
V svojem slavnostnem nagovoru je ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc poudarila povezanost kulture in izobraževanja ter vlogo šole pri oblikovanju posameznika in skupnosti. Učiteljice in učitelje, mentorice in mentorje ter ravnateljice in ravnatelje je nagovorila z besedami: »Nosite to izjemno in veliko poslanstvo, da oblikujete prihodnost naše slovenske kulture.«
Pomen učiteljev je ponazorila z osebno izkušnjo. Spomnila je na učiteljico slovenščine v osnovni šoli in profesorja na Prvi gimnaziji v Mariboru, ki sta pomembno zaznamovala njen odnos do kulture in slovenskega jezika. »Šola je torej tista, ki oblikuje človeka, ne samo v času njegovega šolanja, ampak pravzaprav za vse njegovo življenje,« je poudarila.
Posebej je izpostavila domače okolje kot prostor, v katerem se začne razvoj ustvarjalcev: »Umetnik se rodi tukaj v svojem domu, v svoji družini, v naročju svoje matere, ki mu govori v slovenščini. Umetnik se nadalje razvija v šoli v svojem domačem okolju.« Ob tem je poudarila pomen negovanja teh izvorov slovenske kulture po vsej Sloveniji: »In pravzaprav je tukaj središče in srce slovenske kulture. Tukaj se rojevajo torej naši umetniki, naši ustvarjalci.«
Spregovorila je tudi o pomenu slovenskega jezika za povezovanje naroda ter kulturo izpostavila kot temelj skupnosti: »Iz kulture nastaja skupnost in iz kulture se rojeva narod in iz kulture se je rodila tudi naša slovenska država.«
Več si lahko preberete na naslednji povezavi: https://www.jskd.si/financiranje/poziv_kulturna_sola/2026/uvod_kulsola_26.htm
